Pred dobrim mesecem dni smo se z otroci podali na izlet v naravo nabirat bezgove cvetove.
Babi, oba otroka in jaz. Ob cesti proti Kortam smo parkirali avto in že smo se zapodili po bližnjem travniku. Babi in Tim sta se lotila nabiranja bezgovih cvetov. Pomagala sta si z dolgo palico, ker so bili cvetovi res visoko na drevesu, midve s Tinko pa sva se podali na sprehod in na travnatih terasah nabirali materino dušico, ki je rasla kot bi bila raztresena vsepovsod po travniku.
In takrat mi je kliknilo v glavi, da je sedaj, pa čeprav je komaj mesec maj, zadnji trenutek, da začnemo z nabiranjem zaloge zelišč za zimo. Zakaj? Da ne bi ostali brez njih še pred koncem prihodnje zime. Doma smo nori na domač čaj, ki ga vsako leto sami naberemo skupaj z otroci. In lani se je zgodilo to, kar se nam ni še nikoli do sedaj. V hribe smo se lansko pomlad in poletje podali samo nekajkrat, saj se naša najmlajša ni hotela nositi v nahrbtniku za nošenje otrok, da bi pa sama hodila, pa tudi ni še šlo. Tako je šlo poletje mimo in enostavno smo pozabili na zalogo čaja.
In zgodilo se je, da nam je že januarja zmanjkalo mešanice čaja, ki je sestavljena iz bezga, lipe, materine dušice, mete, melise in nekih cvetk, za katere žal ne poznam imena, so pa zelo zdravilne, okusne in lepo dišijo. Čaj iz te mešanice zelišč, skupaj z limono in medom je božanski in predstavlja naš vsakodnevni večerni ritual skozi celo zimo, skupaj s sirupom iz smrekovih vršičkov. In tudi zaradi tega je naša družina že dolga leta popolnoma zdrava.
Ob spoznanju, da je potrebno zalogo čajne mešanice narediti pravočasno, me je kar zmrazilo, da se ne zgodi najhujše in da ostanemo spet brez. Pa smo bili komaj meseca maja! In večina ljudi se obnaša točno tako, ko je govora o njihovi prihodnosti. Večina ljudi, kar 75% celotnega prebivalstva nima privarčevanih niti 5000 eurov na bančnem računu, ko gredo enkrat v pokoj. Zakaj? Zato, ker še pred koncem meseca porabijo vse, kar zaslužijo in posledično ničesar ne privarčujejo. In to vsak mesec vedno znova. Znova in znova. Tako kot je naša družina porabila ves domač čaj še pred koncem zime. Zato, ker ga nismo pravočasno dovolj nabrali.
Vendar pri čaju obstaja še druga rešitev: greš v trgovino ali v lekarno ali v čajnico in ga kupiš, ko ga zmanjka. Pri pokojnini žal temu ni tako. Kot kažejo napovedi bodo tisti, ki so danes stari med 25 in 30 let prejemali pokojnino v višini 30% od njihovih neto plač, povprečnih zaporednih 18 delovnih let. Neto pomeni brez dodatkov za malico, prevoz, brez plačila nadur, brez plačila za nedeljsko, praznično, nočno delo in brez vseh ostalih dodatnih bonusov, brez regresa, božičnice,…In ljudje se sploh ne zavedajo koliko bo to v resnici znašalo. In najbolj pomembno vprašanje, ki bi si ga moral vsak ta trenutek zastaviti je:
» Bo 1/3 neto plače zadostovala za preživetje skozi ves mesec, ko bomo nekoč v pokoju?«
Večina ljudi meni, da takrat niti ne bodo potrebovali takšne pokojnine kot imajo sedaj plačo, saj bodo do takrat stanovanjski kredit že odplačali, kredita za avto ne bodo imeli, otroci bodo odrasli in tako bodo lahko v skromnosti preživeli preostanek svojega življenja. Takšno razmišljanje pa je daleč stran od resničnih dejstev. Veliko upokojencev ugotovi, da prav v pokoju porabijo še več denarja, zlasti v prvih letih po tem, ko zapustijo svoja delovna mesta, saj imajo končno čas zase in si privoščijo stvari, za katere prej niso imeli časa, kot so razni hobiji in potovanja. Poleg tega imajo starejši vedno več zdravstvenih težav in zato potrebujejo vedno več denarja za zdravstveno nego. In v zdravstvu bo vedno manj denarja, zato bo vedno več storitev in zdravil potrebno plačati iz lastnega žepa.
Če pogledamo današnje upokojence, ki večinoma prejemajo nekaj več kot 600 eur pokojnine, znajo vsi po vrsti povedat, da to ne zadostuje njihovim potrebam, še manj pa željam. In veliko jih je, ki so še vedno delovno aktivni, zato da lahko preživijo: delajo v trgovinah, raznih društvih, čistijo po restavracijah ali gospodinjstvih, prodajajo na tržnicah,…Z upokojitvijo res, da pridobimo čas, ki je veliko bolj dragocen od denarja, a, če nimamo denarja, ki bi nam omogočil, da bi ta čas kar se da koristno in predvsem kakovostno preživeli, nam tudi čas kaj veliko ne koristi.
Kaj ne bi bilo lepo v starosti izpolniti vse tiste želje, ki smo jih od nekdaj imeli? Potovati v bližnje in oddaljene kraje, si privoščiti stvari, ki smo si jih od nekdaj želeli, mogoče peljati vnuke na križarjenje in dogodivščinam naproti in nenazadnje, razvajati se v termah ali toplicah? En teden razvajanja v Rogaški Slatini pride krepko preko 1000 eurov na osebo, če upoštevamo samo osnovne terapije. Zakaj si jih ne bi mogli privoščiti v starosti vsaj dvakrat letno, da bi tako pripomogli k ohranjanju svojega zdravja?
In kje je rešitev? V tem, da že danes začnemo dajati na stran vsak mesec vsaj 10% vseh mesečnih prihodkov za namen bodoče dodatne pokojnine, da bomo nekoč dobivali še najmanj eno ali dve pokojnini zraven, ki bi predstavljali razliko do naše trenutne plače. Živeti danes z 10% manj na mesec, pa je veliko lažje kot živeti s 70% manj na mesec, ko bomo enkrat v pokoju. Teh 10% je v bistvu naš denar, ki je samo nekoliko drugače prerazporejen, zato da ustvarja nov denar. In tega bi se pravzaprav morali veseliti.
Ali je to mogoče, da bi dobivali še eno ali dve pokojnini zraven? Seveda je. Če ste danes stari 25 let, je pred vami še okoli 480 plač do cilja. Če ste stari 40 let, je pred vami še 300 plač, če pa ste stari 50 let, pa imate še okoli 180 mesecev časa, da kaj privarčujete do upokojitve. Mlajši kot začnete, bolje je, saj se tako hitreje povečuje privarčevani znesek. Vsak, ki je danes star 40 let, bi moral imeti privarčevanih vsaj 40.000 eur. Večina jih nima. Zakaj jih nima? Ali je sploh mogoče privarčevati toliko denarja?
Seveda je mogoče. V prvi fazi z varčevanjem. Nekdo, ki začne z varčevanjem pri 25 letih in ima na primer 1500 eur plače, je priporočljivo, da da vsak mesec 10% svoje plače na stran. To je 150 eur na mesec, 1800 eur na leto, 72.000 eur v 40 letih. Ali je to dovolj za še eno mesečno pokojnino? Ne. Zato pa je potrebno ta denar investirati. Kam in zakaj? V pametne investicije, ker imajo visoke in dokaj garantirane donose. Ključni koncept pri dolgoročnem investiranju pa je obrestno obrestni račun, ki dela čudeže, tako da se lahko ta znesek nekajkrat poveča. Na tak način pa se lahko pride do priporočljivega zneska na bančnem računu, ki naj bi ga imel vsak, ko enkrat odide v pokoj. In to je 100.000 eur. In povsem realno in mogoče ga je doseči.
Kako doseči ta znesek pa je odvisno predvsem od vaše današnje starosti. Bolj kot ste mladi, manj kapitala potrebujete, tega začetnega. Zato vnovčite svojo mladost. Čas v financah je boljši, kot katerakoli še kako dobičkonosna naložba, ker iz majhnega zraste veliko. In ni treba čakat, da boste imeli prava leta za pasivne prihodke, za katere vam nekoč ne bo treba več delati. Lahko jih imate že veliko prej. Starostna meja za upokojitev se bo tako in tako samo še dvigovala.
Albert Einstein je rekel, da je obrestno obrestni račun osmo čudo sveta in rekel je tudi, da je bil obrestno obrestni račun njegovo največje odkritje. Tisti, ki ga razume, mu lahko služi, tisi, ki ga ne razume, ga pa plačuje. Noben bogataš ni bogat, zato ker dela ure in ure, ker če bi bil plačan po urah dela, ne bi bilo bogataš, ampak je bogat zato, ker upošteva obrestno obrestni račun in ker investira svoj denar v sredstva, ki nosijo nov denar. In seveda pred tem v znanje. A o znanju kdaj drugič… In da bi pričeli z investiranjem, ne potrebujemo veliko denarja. Samo 10 % svoje plače.
In, če upoštevamo, da je bil Albert Einstein genij in je vedel kaj govori, je smiselno, da upoštevamo njegov nasvet in začnemo takoj investirati svoj denar. Da bo delal nov denar, da bo ustvarjal pasivne prihodke, za katere nam nekoč ne bo treba aktivno delati. Da bomo imeli tako čas kot denar in da bomo lahko sproščeno, svobodno in brezskrbno nabirali materino dušico in druga zelišča po domačih, morda celo po švicarskih travnikih v visokogorju, ob tem pa se ne obremenjevali z mislijo kaj nam prinese prihodnost. Vedeli bomo, da smo za njo v preteklosti odlično poskrbeli.
In nenazadnje, tako bomo pokazali tudi svojim otrokom in vnukom, da smo znali ravnati z denarjem, da smo upoštevali nasvet enega največjih genijev vseh časov in da smo obrestno obrestni račun izkoristili sebi v prid in ne v pogubo. Da ne bomo nekoč svojim lastnim otrokom v veliko (finančno) breme, ko bodo morali za nas plačevati dom za ostarele, saj bo naša pokojnina le 450 eur, ob predpostavki, da imamo neto plačo 1500 eur.
Naj vam služi obrestno obrestni račun!
P.S. Če imate dodatna vprašanja, sem tukaj za vas petra@petrazagar.com.
Petra
