FINANČNA PISMENOST V SLOVENIJI – GROZLJIVO STANJE!

April 2017 je in stanje na področju osebnih financ se od leta 2010 ni kaj dosti spremenilo. Na Mojih financah so decembra leta 2010  v sodelovanju s tržno-raziskovalno hišo Ipsos naredili raziskavo, kakršne v Sloveniji še ni bilo. Raziskava je govorila o tem kako znamo Slovenci upravljati z denarjem. Če bi te teste ocenjevali v šoli, bi dobili oceno 2 ali zadostno. Potrebno je bilo zbrati 50% pravilnih odgovorov za oceno zadostno, 64 do 76% za oceno dobro, 77 do 89% za oceno prav dobro, nad 90% pa je prineslo odlično oceno.

V raziskavi je sodelovalo 508 ljudi, ki so bili stari med 18 in 65 let. Vprašanja v spletni anketi so se nanašala na osnovno poznavanje naložb, zavarovanj, vrednosti denarja,…in večina jih je bila povezana z vsakodnevnimi situacijami, v katerih se pogosto znajdemo.

Rezultati so prinesli reprezentativen vzorec po starosti, spolu in pa regiji. Po različnih socialnodemografskih kazalcih se je tako izkazalo, da zaradi neznanja na področju financ ljudje kupujejo finančne produkte, ki so neprimerni zanje.

Vpliv starosti in izobrazbe

Finančno bolj pismeni so moški, saj ženske v povprečju niso dosegle niti pozitivne ocene. Glede na starost so se najslabše izkazali mladi med 18. in 29. letom, kjer je več kot polovica anketiranih dobila oceno nezadostno. Danes so ti stari med 25 in 36 let. Po izsledkih raziskave v letu 2010 bi lahko rekli, da so danes najbolj finančno pismeni tisti med 37 in 62 letom, ki so tudi bolj izobraženi, saj naj bi imeli končano višjo ali visoko šolo. Dosegli so povprečno oceno 2.2, medtem ko so tisti z minimalno plačo dosegli povprečno oceno 1.6.
 

Vpliv regije v kateri živimo

Najbolj finančno pismeni so v osrednje slovenski regiji, saj so dobili povprečno oceno 2.1, medtem ko je bila najnižja ocena 1.7 v savinjski, zasavski in koroški regiji. So pa vsi tisti iz omenjenih 3 regij, ki so sodelovali v anketi, na vprašanje kako bi sami sebi ocenili svoje znanje, odgovorili, da z oceno dobro ali 3. Tudi v ostalih regijah v Sloveniji so se ocenili bolje kot je dejansko njihovo znanje v resnici, in to kar za 1 oceno bolje.

Tudi v tujini situacija ni bistveno boljša. Tako so na primer tudi v Veliki Britaniji izvedli obširno raziskavo o pismenosti na področju financ in ugotovili so, da skoraj ½ ljudi nima nobenih prihrankov za pokojnino, in to kljub temu, da se jih kar 80%  zaveda, da njihova pokojnina ne bo zadoščala za življenjski stil in standard, ki bi si ga želeli imeti v času pokoja.  Ob tem pa je najbolj zastrašujoče dejstvo, da kar 70% prebivalcev nima nobene skrite rezerve za hude čase in za nepredvidene izdatke. Poleg tega vlagajo svoj denar v zavarovanja, kjer ne preverijo ponudb pri drugih zavarovalnicah, ko sklepajo ponudbe in tako veliko preveč plačujejo za tveganja, ki jih sploh ne potrebujejo.

Zakaj prihaja do finančne nepismenosti?

Do nepismenosti na področju denarja in financ prihaja predvsem, zaradi pomanjkljivega šolskega sistema, zaradi vzgoje in brezbrižnosti posameznikov. Na ministrstvu za šolstvo pravijo, da se otroci o ravnanju z denarjem učijo pri predmetu gospodinjstvo, a to še zdaleč ni dovolj. Celoten sistem bi bilo potrebno spremeniti, kot tudi zavedanje ljudi, da je področje denarja zelo pomembno.

V Sloveniji je stanje tako slabo, ker imajo mnogi mnenje, da bo država poskrbela za vse, za službe in za pokojnine, a temu ne bo tako. Socializma je že zdavnaj konec. Zato je tako pomembno biti finančno pismen. Večina ljudi ne ve kakšna zavarovalne produkte ima in kakšne so zavarovalne vsote in kritja, kot tudi ne kaj sploh potrebujejo. Veliko ljudi tudi ne loči naložbenega zavarovanja in varčevanja, tako da se lahko zgodi, da ima posameznik več polic naložbenega zavarovanja, nima pa ustrezne zavarovalne vsote za primer smrti. Številni tudi ne vedo, da je kredit, ki se ga najame, treba poravnati v vsakem primeru poravnati, čeprav se plačuje zavarovanje kredita, ki je  namenjeno le temu, da se banka zaščiti. Na splošno imamo v Sloveniji še največ znanja iz področja borze, zelo malo pa iz področja osebnih zavarovanj, saj številni klasična osebna zavarovanja enačijo z varčevanjem, naložbena pa s tveganjem, ne vedo pa na primer kaj so rizična  življenjska zavarovanja. Tako prihaja do izkoriščanja finančne nepismenosti.

Še bolj kot nepoznavanje finančnih produktov, pa je nevarno neobvladovanje osebnih in družinskih financ in dolgoročnega investiranja kot tudi to, da si večina ljudi ne vzame časa, da bi razmislili o dolgoročnih ciljih, jih natančno opredelili in zapisali in jih s pomočjo finančnih produktov tudi dosegli. Tako so naložbeni portfeliji slabo razpršeni, znanje vlagateljev o zakonitostih varčevanja pa je zelo slabo. Ljudje vlagajo na podlagi namigov in informacij, ki niso preverjene, ne opravijo pregleda naložbe pred vlaganjem, ne upoštevajo stroškov in provizij pri finančnih produktih, ne zavedajo se in ne znajo določiti tveganja in pričakujejo nerealne donose.

Kaj lahko naredimo sami?

Pomembno je voditi si in organizirati si svoj proračun in finančno izobraziti se, kar zahteva nekaj časa in spreminjanje navad, ki niso preproste in prijetne. Zato je zelo pomembno že mlade ljudi izobraziti na področju financ. Otroke bi morali o denarju poučiti že v zgodnjem otroštvu. O vrednosti denarja, o vodenju proračuna, o zapravljanju kot tudi o služenju. A marsikje je denar še vedno tabu, saj se ga enači s pohlepom in sebičnostjo. Na srečo pa številni starši odpirajo varčevalne račune za šolanje svojih otrok in tako kažejo, da so bolj finančno pismeni kot njihovi starši.

O denarju se otroci učijo pri predmetu gospodinjstvo in pri domovinski vzgoji in etiki. V številnih osnovnih in srednjih šolah pa se v okviru projekta Mladi in denar že uvaja interesna dejavnost Finančna pismenost, nad katero so mladi navdušeni. Šola bi morala dati več tega znanja in zavedanje, da so osebne finance zelo pomembne. Na srečo se to danes spreminja.

Višja stopnja finančne pismenosti bi lahko imela številne pozitivne učinke na celotno gospodarstvo, saj bi tudi krize državo manj prizadele, če bi ljudje ravnali z denarjem in osebnimi financami bolj premišljeno, saj bi bilo posledično tudi manj socialnih stisk in socialnih transferjev. Finančno izobraženi bi najemali manj posojil, ki jih niso sposobni odplačevati na dolgi rok kot tudi ne bi nasedali finančnim strokovnjakom, ki to sploh niso.

Finančni strokovnjaki

V Sloveniji je veliko pomanjkanje pravih, poštenih osebnih finančnih svetovalcev, saj so na trgu le nekakšni agenti, ki ponujajo svetovanje, ki to sploh ni. Kajti pri nas poklic finančnega svetovalca ne obstaja. Zato pa je tako zelo pomembno, da se vsak posameznik sam izobrazi tudi na področju financ. Dolgoročno se bo sicer finančna pismenost izboljšala, ko se bo uvedla tudi v šolah kot redni predmet, a izredno pomembna je tudi samoiniciativa posameznika pri izobraževanju. Na trgu so številne kakovostne knjige o financah.

Kaj pravijo Kitajci?

»Lačnemu daj ribiško palico, ne ribe. Nauči ga ribolova.« Pravi star kitajski pregovor. In to zelo drži tudi na področju osebnih financ. Vsak posameznik kot tudi gospodinjstvo je vse bolj neposredno odgovorno za svoje finančno stanje in tudi za prihodnjo blaginjo. Na obzorju so velike spremembe, podaljševanje življenjske dobe, spremembe pri pokojninskem varčevanju, zmanjševanje višine bodoče pokojnine,…Vse več posameznikov in gospodinjstev vse več denarja vlaga v finančne produkte in pomembno je vlagati v prave, preveriti ustreznost posojil, zavarovanj in pomembno je zapravljati pametno in na pravi način. In  ne živeti od plače do plače.

 

Povzeto po članku Alarm! Finančna pismenost Slovencev zd(2), www.mojefinance.si, 19.1.2011, dopolnjeno 17.12.2013, avtorice Stele Mihajlovič