DAJ IN DOBIL BOŠ

 

Eno od osnovnih življenjskih pravil ali principov pravi »Daj in dobil boš!« Nekateri poznajo to pravilo pod različnimi imeni kot so »zakon akcije in reakcije«, drugi kot »zakon karme« spet tretji kot »kar seješ, to žanješ«. September je in čas je za žetev…

Ste se kdaj vprašali:
Kaj se zgodi, če posadimo fižol? Zraste fižol.
Kaj se zgodi, če posadimo koruzo? Zraste koruza.
Kaj se zgodi, če sejemo slabo voljo naokoli? Še več slabe volje okoli nas.
Kaj se zgodi, če sejemo prijazno besedo in nasmeh? Točno to.
Kaj se zgodi, če zasadimo sovraštvo? Še več sovraštva.
Kaj se zgodi, če zasadimo ljubezen? Še več ljubezni.
Kaj pa se zgodi, če zasadimo ali podarimo – damo denar?

Ste ostali brez besed?

Eno od temeljnih pravil Življenja je dajanje. Princip deluje na tak način, da karkoli daš, boš dobil nazaj. A vedno dajemo, ne da bi karkoli pričakovali nazaj v zameno. S tem, ko nekaj damo, pravzaprav že dobimo. Kaj dobimo? Občutek, emocijo, ki jo občutimo, ko dajemo. In tega se ne da kupiti z nobeno materijalno stvarjo. Tako, da ko dajemo drugim, dajemo tudi sebi. In to je ves smisel.

Včasih pa se nam dobrota vrne na tak način, včasih na drugačen, ampak VEDNO se nam vrne. Vprašanje pa je ali mi to opazimo in prepoznamo, ko se nam vrne v takšni ali drugačni obliki. Pravzaprav je dajanje eno od osnovnih pravil kako zares živeti Življenje, kajti brez dajanja nam skorajda ni za živeti.

In vedno lahko nekaj damo. Kaj lahko damo? To, kar imamo. Denar, čas in ali energijo. Lahko pa damo tudi in predvsem pohvalo, kompliment, nasmeh, objem, nasvet, prijazno besedo, pozdrav, ljubezen, znanje, ki ga imamo, mogoče talente in veščine, ki jih znamo ali darove, ki jih imamo…

Mogoče ponudimo roko nekomu, ki je v stiski in jo potrebuje ali ušesa osamljenemu, da mu čas hitreje mine. Mogoče sosedu čas in pomagamo nasekati drva ali sosedi pobeliti stanovanje. Popolnoma vsak ima nekaj, kar lahko da. Sedaj. Ta trenutek. To nas nič ne stane, nam pa zagotovo polepša dan in ali življenje. In tudi nekomu drugemu.

Eno od osnovnih pravil ravnanja z denarjem je, da ga določen % vsak mesec podarimo.

Priporočljivo je, da poklanjamo med 5 in 10% mesečnih prihodkov VSAK mesec. Tisti, ki ima višje prihodke lahko 10% nameni za dajanje, tisti z nižjimi prihodki pa 5% oziroma odvisno kolikor meni, da lahko…če ne gre s 5%, lahko začnete z 1%. Enostavno pa si ne smemo privoščiti, da ne bi dali.

Pri 1500 eurih mesečne plače je to samo 15 eurov na mesec. Je to veliko? To zmore skoraj vsak! Ampak dajamo prostovoljno, z namenom in seveda iz srca. Denar mora krožiti. Zakon cirkulacije oziroma zakon kroženja je eden od temeljnih zakonov tega vesolja. Če pogledamo v naravo, vse kroži. Letni časi krožijo. Zemlja kroži. Voda kroži. Enkrat je v oblaku in v zraku, nato je v morju, jezeru, reki, nato izpari in, ko je kapljica dovolj težka, pade dol v obliki dežja. Energija kroži. In tudi denar je pravzaprav energija.

Sama sem se naučila, da se denar poklanja z namenom, da kroži, da nekomu pomagamo, in sicer ne, tako da nahranimo revnega, ampak, da pomagamo, da nekdo izrazi svoje talente, sposobnosti, veščine, mogoče športne talente ali glasbene ali znanstvene. Kajti ob denarni podpori, lahko tako razvije vse potrebne darove, v zameno pa nato dobi denarno kompenzacijo, kar privede do novega denarja in ta denar nato spet kroži. Namen dajanja je tako dosežen.

Lahko pa z darovanjem denarja spodbujamo učenje in izobraževanje, da si nekdo pridobi izobrazbo in posledično več denarja in bolj kvalitetno življenje. In tukaj velja star kitajski pregovor: »Če daš človeku ribo, ga nasitiš za en dan. Če ga naučiš ribe loviti, bo sit vse življenje.« To, da pomagamo revnim in ljudem s premajhnimi plačami, ki ne zmorejo plačevati svojih obveznosti, da jim plačujemo položnice, ima samo kratkoročne koristi, ne pa tudi dolgoročnih. Takšni ljudje potrebuje znanje o tem kako ravnati z denarjem.

Sama sem se za darovanje določenega odstotka denarja, odločila za namen botrstva v tujini. To je način dobrodelnosti, ki zmanjšuje revščino na svetu oziroma pomaga k bogatenju človeštva. Zakaj? Ker lahko tako v najbolj revnih deželah sveta na tak način pomagamo, mi ki imamo denar.

Na tak način lahko zmanjšamo prepad med revnimi in bogatimi, da pomagamo, da se izobrazi otroke, ki sicer ne bi hodili v šolo in bi še naprej delali na poljih, v rudnikih ali v tovarnah. Ker jim starši ne bi mogli plačati šolanja. To so prav takšni otroci, kot so moji ali vaši, stari od 5 do 15 let. Dodatna izobrazba pa jim prinese veliko boljše delovne in življenjske pogoje, kasneje v življenju.

In mi imamo to moč, da s 15 eur na mesec , kar je 50 centov na dan… Za kavico damo običajno 1x več vsak mesec. Za ceno samo 1 kave na dan lahko spremenimo življenje enega samega otroka, ki bo naprej pomagal drugim, ker se bo še kako zavedal, da je nekdo pomagal njemu. Pomagal samo zato, ker se je odpovedal malemu kapučinu in mu je namenil 15 eurov mesečno.

Vsak, ki zasluži vsak mesec denar, ga lahko prostodušno in prostovoljno podari naprej. In več kot ga ima, več je teh 5 do 10% odstotkov. In vedno več se ga potem tudi vrača nazaj. Zato si enostavno sploh ne smemo privoščiti, da ga ne bi dali nek % vsak mesec naprej.

In prosim, ne se spraševat kaj imate vi od tega. Pravzaprav sploh ni nujno, da se vam bo vrnilo v obliki denarja. Vrača se vam vsak dan v mnogih oblikah. Samo pozorni marate biti. In pomembno je, da damo, ker srčno radi damo. Prostovoljno in z namenom.

Nenehno dajajte. Dajanje je čarobno. Je magično. Če ne boste dali prostovoljno denarja od sebe, pa ne glede na to kam, komu in kako, vam bo enostavno – odvzeto. Davek je treba plačati. Ali v obliki popravila na avtu ali pokvarjene TV ali hladilnika ali…našel se bo način, da vam bo vesolje vzelo… Denar mora krožiti, tako ali drugače.

Zato raje 5% vseh svojih prihodkov poklonite vsak mesec. Izjemoma ne, če namenoma varčujete in potem večji znesek nekomu poklonite, bodisi neki družini ali mogoče ustanovi, ki nujno potrebuje denar.

In, če pravite, da res nimate denarja, ne pozabite, da imate čas, imate energijo. Imate znanje, imate izkušnje, talente in sposobnosti. Pokažite jih in podelite jih tudi z drugimi ljudmi. Ne jih imeti samo zase. Dajte sebe. Lepo besedo, pohvalo, objem, nasmeh in pozdrav, svoje srce.

In bodite hvaležni. Hvaležnost je kot nekakšno dokazilo prejetega darila, ampak lahko ste hvaležni tudi zato, ker (lahko) dajete. Poklonite stvari, ki delajo nered v vašem življenju. Obleke, ki jih že dolgo niste oblekli lahko nesete na Rdeč križ, stvari, ki jih ne uporabljate pa podarite na bolhi. Nekdo vam bo za to zelo hvaležen. Vi pa se boste POČUTILI veliko bolje.

Odpuščajte. To je tudi dajanje. Dajte sebi. Ne morete dati drugemu, česar sami nimate. Ne gojite zamer. Od-puščajte sebi in vsakemu, ki vam nekaj dolguje. Ker vam zamere uničujejo zdravje in življenje. Dajte stran staro miselnost in prepričanja in navade, ki vas ne podpirajo pri dosegi vaših ciljev.

Kar daste, to boste prejeli. Naj namenim za konec še nekaj besed pohvali. Dajte kompliment sočloveku. In pohvalo. A najprej pohvalite sebe. VSAK dan! Pomislite vsak večer predenj zaspite zakaj ste ponosni nase – kaj ste takega naredili v dnevu, najdite vsaj en razlog. Pohvalite se!

Najdite pa nekaj tudi na drugih in jim v vsaki situaciji poskušajte polepšati dan. Tudi to je dajanje. Za to ne rabite denarja. In marsikdo je tudi zaradi tega v revščini. Ker goji zamere, sovraštvo, maščevalnost, ljubosumje, zavist, ker nekdo drugi ima on pa ne. In predvsem ne zna dati pohvale.

Če nekoga pohvalite, boste pohvaljeni in pohvala vas bo gradila kot človeško bitje. Ko pa kritizirate, uničujete sebe. In druge. Zato, če se le da, negativno kritiko popolnoma izločite iz svojega življenja!

Sprejmite izziv in v naslednjih 90 dneh nikogar ne kritizirajte, ampak iščite dobro v vsem in v vsakemu, ki ga srečate. In ga (po) hvalite. Začnite doma, pri svojemu partnerju in otrocih…In prosim poročajte mi o učinkih te majhne spremembe, ki na dolgi rok nosi revolucionarne spremembe v vaše življenje. In, če se slučajno vmes 40. dan spozabite, začnite znova od začetka s prvim dnem.

Ta izziv, s katerim sem se tudi sama srečala v knjigi Skipa Rossa Recite DA svojemu potencialu, naj traja zaporednih 90 dni. PROSIM poročajte mi o rezultatih!

In čisto za konec. Princip dajanja pomeni, da dajete in dajete, vedno znova, ne vedoč, kdaj in kako vam bo povrnjeno. In običajno tudi ne od iste osebe, kateri ste pomagali. Tisti, ki pravi, da je dobrota sirota, pričakuje nekaj v zameno, sicer ne bi tega rekel. Zato je najbolje, da kadarkoli karkoli damo, pozabimo na to, da smo dali in smo zadovoljni, ko dobimo čudovito povračilo. V katerikoli obliki.

Ko se to zgodi, pa bodimo odprti in sprejmimo!

Veliko ljudi zna dati, niso pa še osvojili umetnosti sprejemanja.
O sprejemanju pa kdaj v prihodnje…

P.S. Če vam je bil članek všeč, ga lajkate in delite z drugimi.
Če pa imate kakšno vprašanje zame, me najdete na petra@petrazagar.com.

Pozdravček,
Petra